Priložnost za urjenje čuječnosti je tudi v vsakodnevni hoji. Ste se kdaj vprašali, kako hodite? Lega telesa? Ali ste nagnjeni naprej? Koliko so dolgi koraki?
Ali je hoja le premik z ene točke do druge v najkrajšem možnem času … ali je lahko priložnost za čutenje lastnega telesa, opazovanje občutka pod stopali in usklajenega delovanja uma in naših nog?
Vsakdo, ki se je kdaj sprehodil v gozdu ali po plaži ve, da je izkušnja prijetna in se po temu vedno bolje počutimo. Ko smo v naravi in izstopimo iz vsakodnevnega okolja, se lažje povežemo z okolico in tudi sami s seboj. Samoumevno nam je, da bo pogled zastal ob morju, ob pogledu na nekaj lepega. Slišimo zvoke in jih srkamo vase.
V vsakodnevnem življenju se nam pogosto mudi … pravzaprav se nam vedno mudi. Hkrati pa smo zato tudi manj pozorni na okolico, ki jo videvamo vsak dan. S tem pa zamujamo veliko priložnosti, da bi bili pozorni in prisotni v trenutku.
Zato predlagam, da si vsak dan vzamete 10 minut za zavestno hojo. Kjerkoli. Na poti v službo ali do trgovine. V pisarni ali doma.
- Vzravnajte hrbet in sklenite dlani za hrbtom. Lahko se držite za zapestje in dovolite da roki prosto padata.
- Stopite najprej z levo nogo naprej. Položite na tla peto, počasi še celotno stopalo in nadaljujte z desno. Opazujte, kako se nogi izmenjujeta.
- Hodite počasneje kot sicer. Pozornost najprej usmerite v občutek v stopalih, kako se dotikajo tal in dvigajo. Začutite, kako se gib širi čez celotne noge, kako se premikajo boki.
- Zdaj se posvetite še dihu. Ujemite ritem. Štejte kako dolg je vaš vdih in kako dolg je izdih. Koliko korakov lahko naredite pri vdihu, koliko pri izdihu? Sprostite čeljust.
Čuječa meditacija v gibanju, ki vam bo umirila in zbistrila misli ter ustvarila prostor za novo čutenje sebe in drugih. Čisto mogoče pa se vam bo ob tem utrnila kakšna nova ideja, nov/drug pogled na nek problem.