Zakaj pa ne? So udobne, praktične, skrbijo, da me ne zebe … poleg tega pa se odlično obnesejo na potovanjih, ki jih v mojem življenju ne manjka. Enostavno spakiram deset pisanih nogavic ali pajkic, nekaj kratkih hlač … in z njimi z lahkoto kombiniram unikatne, zanimive outfite cel mesec ali dva.
Oh, vsepovsod; od oddelkov z ženskimi nogavicami do butikov z visoko modo (kjer se najdejo tudi kake pisane moške hlačne nogavice) … do second hand trgovin. Prav zanimivo je zbirati različne kose in z njimi poskušati nove kombinacije.
Oja, brez težav. Vsaj zadnja leta. Ko sem bil mlajši, je imel doma z mojo drugačnostjo marsikdo precej težav, posledice pa so čutili predvsem moji starši, ki so morali kar naprej hoditi v šolo na pogovore. Pa seveda jaz, ki sem se v naši deželici počutil omejenega in nerazumljenega. Zdaj, ko sem uspel v tujini, je drugače; na cesti me ustavljajo v glavnem tisti, ki me poznajo in mi želijo čestitati ali me povprašati o življenju in delu čez lužo. No, vseeno pa je družba pri nas, v primeri z mesti, kjer delam, še vedno precej zaprta.
Brez težave priznam, da sem že ničkolikokrat skoraj obupal in se vrnil domov. Kupil sem vozovnico, spakiral kovčke, celo noč prebedel … in se nato zjutraj brcnil v rit in si rekel: Ne, ne boš! Gremo naprej!
Za tiste, ki ne veste: Loui Ferry je energičen dečko iz Kidričevega, ki sta ga drznost in želja po drugačnem življenju in slutnja neskončnih možnosti pri rosnih osemnajstih odnesli od doma – najprej v Milano, nato v London in nazadnje, letos, v Los Angeles. Loui kot frizer dela za revije in shootinge nekaterih največjih svetovnih modnih oblikovalcev … več pa si lahko preberete in pogledate na njegovi spletni strani http://louiferry.com/.