noun
- the quality or state of being conscious or aware of something.
“their mindfulness of the wider cinematic tradition” - a mental state achieved by focusing one’s awareness on the present moment, while calmly acknowledging and accepting one’s feelings, thoughts, and bodily sensations, used as a therapeutic technique.
Čuječnost je sposobnost biti prisoten tukaj in zdaj. Imeti stik s seboj – s telesom, z mislimi, čustvi. In biti v stiku s tem, kar nas obkroža. Ko sem čuječna, zares poslušam sogovornika, sem pozorna na cesto med vožnjo, čutim veter na obrazu …
Kolikokrat se nam zgodi, da odplavamo z mislimi drugam, ko bi morali poslušati? Si želimo nekaj zapomniti, pa nam kar spolzi iz spomina. Ne vemo, kje smo pustili ključe? Tempo sodobnega življenja nas sili v hitenje in vse več ljudi ima občutek, da življenje obvladuje njih in ne oni življenja. Kot divja reka je, ki nosi vse z mogočnim tokom. Zdi se, da je vse, kar lahko storimo, da z velikim trudom nekako ostajamo na površju, ne da bi pri tem zares imeli cilj ali smer, razen golega preživetja.
A vsakomur je dan notranji kompas. Čut za tisto, kar je prav, tisto, kar si globoko želimo, kar verjamemo, da je prav za nas. Včasih se ta kompas zapraši in nekako nimamo več dostopa do njega. Takrat nas začne telo opozarjati in pošiljati znake, da nekaj ni vredu. A ker se ne znamo slišati, tudi te znake pogosto spregledamo. Nato glas pojenja, ga ne slišimo več. Ne zaznamo več signalov.
Vse to lahko vodi v kronično stanje stresa ter v čustveno in telesno izčrpanost. Dolgoročno lahko postanemo redni ujetniki viroz, pomanjkanja energije, bolečin v telesu in drugih psihofizičnih tegob.
Čuječnost nam pomaga, da ponovno prevzmemo nadzor. Ko smo do dogajanja v sebi in okoli sebe pozorni, nas reka ne vleče več v globine. Plavamo s tokom, se zavedamo, kam gremo ter izkoriščamo tok, da nam pri tem pomaga. Težave lahko obvladamo in se jim celo izognemo. Imamo več energije, um je mirnejši, misli so jasne. Prepoznavamo svoje čustvene odzive in jih sprejemamo. Sprejemamo sebe.
Kako začeti?
Čuječnost lahko urimo praktično kadarkoli. Medtem, ko pijem kavo ali čaj, okušam okus tekočine in spremljam občutek v ustih. Čutim površino skodelice med prsti, poslušam zvoke, ki me obdajajo. Zaznam dih. Ne ocenjujem, samo opazujem, beležim. Ko misli odplavajo, se vrnem na čutenje. Ne jezim se nase, ker mi misli uhajajo na preteklost ali v prihodnost.
V prihajajočih mesecih se bomo preizkušali v praktičnih vajah, ki bojo urile prisotnost, koncentracijo in nižale raven stresa ter višale občutek opolnomočenosti.
Mina