Kako lahko joga pomaga najstnikom? Vprašanje se dotika našega razumevanja tega, kaj joga sploh je. Poznamo jo kot vadbo, ki razvija in razgibava naše telo ter omogoča, da se sprostimo na fizičnem in duševnem nivoju. Manj pa je joga poznana kot orodje, ki stabilizira miselne procese in umiri naš um, ter omogoča vse bolj dovršeno osredotočenje. Ne vpliva zgolj na telo in naše psiho-fizično počutje, temveč nas sooči s postopnim spoznavanjem samegasebe in razumevanjem našega odnosa do sveta. Brez zadržkov lahko rečemo, da nas uči umetnosti bivanja, in je kot taka primerna za vse starostne skupine.
Učinki vadbe na naše telo
Ura jogijske vadbe je skrbno oblikovana za potrebe določene skupine. Joga anatomijo telesa temeljito upošteva, zato že po kratkem času ustvari nemalo pozitivnih sprememb: uskladi delovanje različnih mišičnih skupin, velik poudarek daje krepitvi mišic v trebušnem predelu, ki pripomorejo k boljši drži in zdravi hrbtenici, poleg tega pripomore k večji gibljivosti telesa. Ugoden vpliv ima tudi na gibljivost sklepov in moč kosti. Med vadbo postopoma izboljšamo vzorce dihanja in s tem povečamo pljučno kapaciteto. Joga krepi delovanje imunskega sistema, z raznovrstnimi položaji (asanami) namreč izboljšamo prekrvavitev vseh organov v telesu in odstranimo toksine iz telesa. Znatno se povečajo ravni energije in občutki vitalnosti, lahkotnosti in udobja v telesu. Vadba joge za najstnike temelji na dinamičnih sekvencah, zato – kot zahtevnejše telesne vadbe – poskrbi za čvrsto in lepo izoblikovano telo.
Osredotočenje in odprtost v doživljanju
Vendar joga ne oblikuje samo telesa na edinstven način. Lahko jo opišemo tudi kot vadbo, ki nas uči biti v trenutku, opazujoč najrazličnejša občutja in misli, ki se v nas porajajo. In preko te »prakse čuječnosti« se naučimo gojiti večjo odprtost do našega doživljanja, kot tudi odprtost do življenjskih situacij. Nemalo »težav« in negativnih misli nastopi (in vztraja!) prav zaradi prehitrih zaključkov o tem, kaj je prav in kaj narobe. Joga nas uči, da je bolj naraven odziv ta, da si »dopustimo osredotočenje« – da oblikujemo razumevanje nas samih in situacij ne preko vsiljenih sodb, mnenj in prepričanj, temveč preko čuječnosti, sprejemanja, radovednosti in intuicije.
Joga v času sprememb in občutkov negotovosti
Joga je čudovito vodilo v času, ko se posameznik srečuje s spremembami in išče nova notranja orodja in moči. V trenutkih spreminjanja je odprt in opazujoč pogled na življenje ključen; dopusti nam, da namenoma spregledamo stare vzorce delovanja in s tem ustvarimo prostor za nove. Podobno velja tudi za obdobja, ko se srečujemo z občutki negotovosti. Velja, da vadbe, ki povezujejo um in telo, na nezavednem nivoju izboljšajo telesno podobo o sebi. Obdobje najstništva zaznamuje tudi želja po privlačnem fizičnem zgledu, nemalokrat pa ta motiv spremljajo nerealni ideali in zahteve. Občutki negotovosti in pritisk poglabljajo se zato poglabljajo, kar vodi do raznih psihofizičnih težav.
Filozofija joge razume in »poteši« željo po lepem telesu – vendar izključno iz notranje perspektive, ki postopoma oblikuje skrb za telo in vodi do sprejemanja samega sebe. Gradi zavedanje o neprecenljivi vrednosti primernih, z zdravjem povezanih navad in vodi do spoznanja, da je naše telo – kot vsako telo- lepo in vredno tega, da ga cenimo. Tovrsten odnos je še posebno dobrodošel v današnjem času, saj s prevladujočim življenjskim slogom (npr. zanemarjanje gibanja, slabe razvade) prepogosto ogrožamo naše zdravje.
Joga torej ozavešča telo in um, dotakne se samo-zavedanja in sprejemanja sebe. Posameznik zato lažje vzpostavi stik s sebi lastnim mišljenjem, manj odvisnim od zunanjih pritiskov (medijskih in vrstniških). Vsi se zavedamo, kako škodljive so lahko raznovrstne navade, ki jih prevzamemo zaradi želje po pripadnosti določeni skupini ali ideji. Joga ne vzpostavi samo ravnovesja na psiho-fizičnem nivoju, vendar povrne tudi to izgubljeno »notranje ravnovesje« zdrave presoje.
Osredotočenje na dih
Vadba joge velik poudarek da osredotočenju na dih. Posamezniku da možnost, da vzpostavi nadzor nad nečem, kar je ponavadi pod nadzorom avtonomnega živčnega sistema. Spremljanje in opazovanje dihanja je ena najbolj priznanih tehnik, ki pomirja naš um. Dalje pa nam postopno učenje nadzorovanja vzorcev dihanja ponudi praktičen uvid v širše mehanizme naše samo-kontrole. V času, ko se najstniki sprašujejo, kdo vse upravlja z njihovim življenjem, jim nadzor nad lastnim dihom ponudi resnično sprostitev in povrne občutke avtonomnosti. Poleg tega zavestno spremljanje diha pripomore k poglabljanju meta-kognicije, nekakšne sposobnosti »splošnega opazovanja« naših notranjih stanj. Vadba joge izboljšuje prav to sposobnost, ki nam pomaga, da tekom dneva opazujemo naša čustva, misli in navsezadnje tudi naše udejstvovanje v svetu.
Joga kot del izobraževalno-vzgojnih programov
Že štiri desetletja nazaj je UNICEF oblikoval termin globalne izobrazbe (ang. global education). Ena izmed glavnih štirih dimenzij te bolj celostne izobrazbe je tudi t.i. notranja dimenzija. Prepričanje o pomembnosti zavedanja notranje dimenzije in s tem povezanega zavedanja sebe pa je v zadnji desetletjih močno poraslo. Strokovnjaki s področja izobraževanja so mnenja, da moramo osvojeno znanje v obliki informacij dopolniti s primernim védenjem o sebi. Poznavanje sebe omogoča, da obstoječe znanje integriramo v razumno celoto. Tudi praktična aplikacija znanja je uspešnejša tem bolj dovršeno je védenje o sebi.
In prav to védenje o sebi je moč poglobiti tudi preko vadbe joge. Po svetu se jogo vse pogosteje vključuje v vzgojno- izobraževalne sisteme, saj predstavlja praktičen pristop, ki zboljšuje ravni pozornosti in preko samospoznavanja razvija mnoge želene osebne kvalitete. Med te štejemo občutek osebne moči in notranjega miru, boljšo samozavest, okrepljene spominske funkcije, oblikovanje pozitivnih vedenj in veščin – tudi tistih, ki nam pomagajo, da se soočimo s stresom in obveznostmi na bolj konstruktiven način.
Praktična filozofija
Joga se na specifičen način odzove na aktualne zahteve slehernega obdobja, zato je primerna za vse starostne skupine. V času najstništva se posameznik začne soočati z novo obliko zavedanja samega sebe in sveta, z razširjenim razumevanjem lastne odgovornosti ter z globljimi vprašanji o svojem obstoju. Pomembna življenjska vprašanja slehernega obdobja so lahko zahtevna in psihično obremenjujoča, vendar obstajajo načini soočenja in oblikovanja praktičnih rešitev. Filozofija joge verjame, da celovit osebni razvoj dosežemo le, ko sprejmemo ta življenjska vprašanja in izzive.
Da pot joge že v obdobju najstništva lahko pripomore k boljši kvaliteti življenja navsezadnje tudi nas odrasle spomni, da je vredno gojiti tisti originalnejši odnos do sebe in sveta, ki smo ga morda nekoliko zanemarili. Za obdobje najstništva namreč velja, da se pojavi večja rahločutnost, oblikuje se tudi sveža perspektiva na življenje. In ti kvaliteti se povezujeta z načinom bivanja, ki ga nas uči joga. Čuječnost in odprtost v doživljanju, kot tudi rahločutnost in sveža perspektiva, so dragocene in izjemne človeške lastnosti, ki jih je ne glede na starost vredno razvijati. Konec koncev je način bivanja tisto, kar zaznamuje in oblikuje naš dan.
Nina Prevc,
univ.dipl.psih.
učiteljica joge